Nevena Aleksovski in Ana Makuc, Nina Čelhar, Katja Felle, Jasmina Grudnik, Andrea Knezović, Gašper Kunšič, Maša Lancner, Ana Legčević, Jure Markota, Erik Mavrič, Iza Pavlina, Petra Petančič, Tejka Pezdirc, Adrijan Praznik, Urška Savič, Kaja Urh, Jara Vogrič
Center sodobnih umetnost Celje letos odpira tretjo izdajo trienala mladih umetnikov. Trienale ima ambicijo kontinuiranega predstavljanja tistih mladih umetnikov, ki se s svojo vizualno in pomensko govorico suvereno vključujejo v sodobni čas. Izbor sodelujočih umetnikov poteka na podlagi razpisa; ta je bil prvič objavljen leta 2009. Letos je bilo izmed 45 prijav izbranih 17 umetniških del, med njimi je bilo pet predlogov realiziranih posebej za letošnjo razstavo; nova, ob tej priložnosti nastala dela bodo predstavili Jasmina Grudnik, Maša Lancner, Jure Markota, Erik Mavrič in Iza Pavlina. Edina kriterija izbora sta bila kvaliteta in sodobnost, zato je pričujoča razstava polje raznolikih vsebin, njen pomen pa je poleg tega, da opozori na mlade umetnike, še zlasti v tem, da s takšno zasnovo omogoča videti, kako se mladi umetniki, ki so šele dobro vstopili ali vstopajo v svet umetnosti, odzivajo na sodobno realnost, kateri vidiki raznolike in spremenljive sedanjosti prihajajo v njihovem delu v ospredje in kateri notranji ali zunanji impulzi so izhodišče za njihovo govorico in sporočilo skozi umetniško delo.
Andrea Knezović tematizira sodobne migracije in hibridno identiteto imigrantov, Nevena Aleksovski in Ana Makuc odnose med spoli, spolne družbene vloge in seksualnost, Maša Lancner občutenja in pričakovanja po končanem študiju ter vlogo ženske in umetnice v družbi.Problemom identitet in z njimi povezanih raznolikih občutij se pridružujejo premišljevanja in refleksije drugih prevladujočih razpoloženj v sodobnosti, od odtujenosti (Nina Čelhar), osamljenosti in pomena povezovanja in preseganja razdalje (Jasmina Grudnik), občutja brezsmiselnosti in tipanja za oprijemljivim (Urška Savič), do čutenja drobnih trenutkov v vsakdanjem življenju, ki se zgodijo, so preprosti, a kljub temu pomembni za posameznika (Petra Petančič). Kritični pogled na dejstva v družbeni realnosti se z delom Erika Mavriča razširja v problematiko nasilja nad ženskami; z delom Jureta Markote v razmerje med medijsko podobo in zaznavanjem realnosti ter z delom Gašperja Kunšiča v nacionalni prostor, ko parodira idejo idilične dežele, ki se ne sklada z aktualno resničnostjo.Poleg družbenega časa prihaja na letošnji Premieri v ospredje ukvarjanje s fenomenom časa kot takega. Princip sistematičnega označevanja in merjenja časa je značilen za delo Ane Legčević, medtem ko je v delu Urške Savič nasprotno poudarjena ravno neulovljivost časa. Prevpraševanju sedanjosti skozi prepoznavanje sodobnih razmer in razpoloženja se pridružuje občutenje sedanjosti skozi spomin in preteklost, v delu Tejke Pezdirc je z umeščanjem lastnega telesa in zgodbe ženske iz drugega časovnega obdobja ustvarjen prostor prehoda in prepleta med preteklim in sedanjim. Fenomen, ki je popolnoma spremenil družbo, komunikacije, odnose, vsakdan, skratka vso našo realnost, je medmrežje. Prilaščanje najrazličnejših že obstoječih podob iz neizmernega polja medmrežja, njihovo obdelovanje, predelovanje in premeščanje v nove kontekste in vsebine je praksa mnogih sodobnih umetnikov. Katja Urh jemlje iz »spletnega smetišča« nepopularne in amaterske podobe, Adrijan Praznik »revne«, s samim načinom nastajanja slike kaže na čas, ki ga živimo. Katja Felle slika podobe šuma, ko se pretok elektronskih informacij ustavi in nastanejo »motnje v komunikaciji«. Prostore spletnih klepetalnic, naključnost stikov in množičnost srečevanj, ki jih omogoča medmrežje, v svojem delu uporabi Iza Pavlina.
Med umetniki, ki sodelujejo na letošnji Premieri, občutimo sedanji čas stalnega premikanja, pretoka, kvantitete, začasnosti, spremenljivosti, negotovosti skozi naštete glavne usmeritve. Z njimi so zajeta poglavitna zanimanja sodelujočih mladih umetnikov, izražena skozi različna sredstva od instalacije, slike, risbe, objekta, zvoka, besede, fotografije ali skozi njihova spajanja (Jara Vogrič denimo raziskuje možnosti združevanja fotografskega medija in slikarske prakse). Prisotni so različni načini dela, ki vključujejo tudi dialog in sodelovanje ter vsebine, ki nemalokrat izhajajo iz lastne izkušnje.
Razstavo Čas, razpoloženje, identiteta spremlja katalog (44 str., oblikovanje Studio Kindin, prevod Arven Šakti Kralj Szomi, besedila sodelujoče umetnice / umetniki in Irena Čerčnik). Izmed sodelujočih na razstavi bo CSU Celje izbral umetnika / umetnico, ki bo v naslednjem letu uvrščen v razstavni program Centra sodobnih umetnosti in imel samostojno razstavo v Likovnem salonu.