Mentorici in mentorja delavnic: Boris Beja, Jure Cvitan, Maja Hodošček, Asiana Jurca Avci
Koordinacija: Maja Antončič, Ana Pečnik, Otmar Uranjek
Organizacija izobraževalnega programa in spletne predstavitve: Maja Antončič
Izobraževalni program Centra sodobnih umetnosti podpira Mestna občina Celje.
PREDSTAVITEV POSAMEZNIH DELAVNIC (Klikni “Preberi več”)
Slikovno gradivo likovnih del si lahko ogledate tako, da v galeriji zgoraj kliknete na sliko in se nato pomikate s puščico naprej.
1. i
Fotografski zin
Mentorica: Asiana Jurca Avci
Dijaki so na delavnici izhajali iz osebnih zbirk/albumov fotografij na mobilnih telefonih in iz njih sestavljali novo naracijo v obliki fotografskega zina. V skupinah so ustvarjali publikacije na različne teme, predvsem pa razmišljali o sporočilnosti posamezne fotografije – kakšno je njeno sporočilo kot samostojno in kakšno, ko je postavljena v zgodbo ali drugo vsebinsko kompozicijo. S tehniko kolaža so izdelali knjižice, ki smo jih nato prevedli v digitalno obliko.
2. i
Usposabljanje
Mentorica: Maja Hodošček
Na delavnici smo izhajali iz koncepta usposabljanja kot oblike pridobivanja veščin za izboljšanje učinkovitosti posameznika. Poskušali smo razmišljati o tem, kdo upravlja z našim vedenjem, kateri so tisti prikriti mehanizmi, ki vplivajo na naš proces odločanja in razmišljanja. Delali smo v skupinah; vsaka si je po skupnem razmišljanju izbrala, kateri “vir” usmerjanja naših teles in misli bo prikazala. Rezultat delavnice so performativna video dela.
Ogledate si jih lahko tako, da kliknete na spodnje Skupine:
3. i
Črna ovca
Mentor: Jure Cvitan
Delavnico smo zasnovali kot kreativno debato o temah, ki so zaradi neznanja, strahu ali nezaupanja postavljene ob stran in so pogosto v šoli ali v družbi premalo obravnavane. S projekcijo fotografij, ki prikazujejo aktualne težave sveta (migrantska kriza, vojne in nasilje, protestni shodi, homofobija, nadzor medijev, ekološke katastrofe …) je skušal mentor pri dijakih spodbuditi kritično razmišljanje in oblikovanje lastnega mnenja do okoliščin, v katerih živimo. Dijaki so spoznali, kako ustvarjalci z raznimi likovnimi in vizualnimi intervencijami iščejo svojo kritično držo in skušajo aktivno posegati v družbene strukture. Razmišljali so o grafitih, instalaciji, nekateri o angažiranem slikarstvu in poeziji.
Ariana Hodžič in Nika Fridauer (3. i), 21. stoletje
4. i
Abstraktno tihožitje
Mentor: Boris Beja
Opazovanje in zaznavanje je ključno za delovanje posameznika. Vsako likovno delo nastaja na podlagi zaznav iz okolja, v katerem živimo in delujemo. Delavnica v treh stopnjah je bila namenjena preizkusu in metodi, kako lahko iz objektnega sveta, preprostega tihožitja, prestopimo v abstraktno razmišljanje in na koncu v abstraktno formo, ki jo je težko najti v svetu vsakdanjih predmetov. Ta večinoma nastaja z abstraktnim in kritičnim mišljenjem. Tihožitje smo ustvarili s poenostavitvijo in pokončnimi linijami, ki so bile po obliki različne, v njihovem prekrivanju pa so se izoblikovali različni vzorci, ki smo jih v nadaljevanju z izborom detajla povečali v zaključen kader grafične matrice. Dijaki so se v nadaljevanju srečali še z vzorcem »ready made«, odtisnjenim v glino, in svoj vzorec dopolnili z odtisom na drugačen nosilec, kot smo sicer vajeni za grafični list. Rezultat je talna in kolektivna podlaga za gledalca, ki vstopa in prestopa v njihovo abstraktno formo.
