UROŠ POTOČNIK
Hitrost
24. 1.—16. 5., Galerija sodobne umetnosti

Za ustvarjanje Uroša Potočnika je značilno predvsem dvoje: nanašanje na družbeno realnost in uporaba raznolikih formalnih rešitev, tehnik in metod. Vodilo, s slikarskimi sredstvi čim bolj objektivno prikazati resničnost, je v njegovem delu prisotno že od začetkov njegove razstavne poti. Po letu 2014 se kritični poudarek v delih poglobi in sestavlja v celovito in kompleksno podobo sodobnosti, angažiran komentar učinkov neoliberalizma, individualizma in atomizacije družbe, refleksijo tokov in anomalij, nestabilnosti in radikalnega odmikanja od humanistične vizije razvoja v boljšo družbo.

Pogled v sodobno družbeno situacijo izkoriščanja, omejevanja delavskih pravic, degradacije temeljnih človekovih pravic, politične in medijske manipulacije, spodbujanja nestrpnosti in sovražnosti, poglabljanja socialne in ekonomske neenakosti Potočnik podaja neposredno ali z odprto sliko, ki usmerja gledalca le z namigi v naslovu ali z vpogledom v proces nastanka dela, s posameznimi slikami ali s serijami slik ter z zanj značilnim združevanjem del v medsebojni dialog, ki omogoča vrsto dodatnih pomenov, asociacij in interpretacij.

V formalnih rešitvah neobremenjeno prehaja tudi med povsem nasprotnimi likovnimi formulacijami, od realistične nazornosti, sproščenosti hitrih potez in čistih barv do zadržanosti in urejenosti geometrične abstrakcije. Podaja globino slike, ne le z iluzijo, temveč tudi dejansko, kot pri izrezankah z nalaganjem listov v plasti, ali ostaja na površini enotnih barvnih ploskev. Mestoma se referira na umetnike in umetniška dela iz preteklosti ali v ustvarjalni proces vključuje otroke in računalniške programe. Dela so v razponu od malih formatov do monumentalnih dimenzij, od samostojnih enot do sestavljenih kompozicij, ki jih širi poljubno v različnih smereh. Ustvarjalni postopek, tehniko in formalno rešitev Potočnik običajno izbere glede na tematiko, ali mu, nasprotno, sama formalna raziskava oblikuje vsebino.

S tokratno razstavo Hitrost Potočnik predstavlja prerez svojega ustvarjalnega obdobja od leta 2014 do danes.

Med deli so slika Delavca (2) (2016), reaktualizacija sporočila slike Lomilca kamenja Gustava Courbeta, ki je nastala davnega leta 1849; abstrahirana postavitev Barve strahu (2016), pri kateri je risbico malega formata na podlagi fotografije množice beguncev sredi konfliktnega območja izdelal otrok, Potočnik jo je povečal in njen enotni tok razčlenil v mrežo monumentalne sestavljene kompozicije, v kateri je barva posamezne enote listov v plasteh povzeta po barvah zastav arabskih držav, kjer prevladuje muslimanska vera; serija slik Divertere (Disfocus) (2016 – 2019), v kateri vzorci krogov prekrivajo prvi plan in kot lovilci pogleda bolj ali manj zgoščeno motijo pogled na predele krajine, posege v krajino ter na dejansko stanje poškodovanih in opuščenih predmetov in prostorov;  delo KONJI, Ponovi, Majhna razlika (2019), ki ga sestavljata ekspresivni sliki z enakim motivom, a majhno razliko v izvedbi, nastali na podlagi otroških risb; postavitev Spreminjanje barve 1 in 2 (črna), Ponovi, Majhna razlika (2019), ki nasprotno zapušča mimetičnost in emotivnost ter preide v geometrično abstrakcijo, razumskost in sistematičnost; serija slik Spreminjanje barve (2018 – 2019), pri kateri se pod lazurnimi nanosi sive barve skrivajo z algoritmom določene barvne ploskve, povzete iz reklam in urejene v trdno kompozicijo mreže; abstraktna kompozicija Social Structure – Homage to Ellsworth Kelly (2018) je nazoren komentar spreminjanja družbene strukture, izginjanja javnega sektorja in bogatenja peščice ljudi; ter slika Trgovina (Mreža) (2018), s katero Potočnik zaključuje razstavo, ponovno preide v realistično tradicijo in podobo zgovorno naveže na sodobno potrošniško družbo, v kateri so vedno bolj prisotni konservativizem in skrajno desničarske ideje.

Uroš Potočnik je leta 2006 diplomiral in leta 2012 zaključil magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, prejel nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za študijske dosežke (2005), študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo (2006)  in leta 2015 Jakopičevo priznanje za slikarstvo. V zadnjih letih je samostojno in skupinsko razstavljal v Galeriji Lek, Ljubljana; Galeriji Božidar Jakac, Novo mesto; Galeriji P74, Ljubljana; na Trienalu sodobne umetnosti na Koroškem, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2018), Big is beautiful, Ptuj (2017); Ekonomija narave, Galerija P74, Ljubljana; Izseki / preseki, Galerija Miklova hiša, Ribnica (2016); Beyond the Globe. 8. Trienale sodobne umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana (2016); Nizkoproračunske utopije, MSUM, Ljubljana (2016); Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2015); Kriza in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005 – 2015, MSUM, Ljubljana. Živi in dela v Belih Vodah nad Šoštanjem.

Kustosinja razstave: Irena Čerčnik
Razstavo je omogočila: Mestna občina Celje

 

Preberi več

Zaprto

Galerija sodobne umetnosti / Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje / torek – petek 11.00 – 18.00 sobota 10.00-13.00 nedelja 14.00-18.00 24. in 31. december 11.00 – 13.00 ponedeljek in prazniki zaprto