Kot dolgoletni likovni pedagog in osnovnošolski učitelj je umetnik Boris Oblišar močno vpet v šolsko okolje. Znotraj svojega poklica ves čas poskuša iskati kreativne pedagoške možnosti, ki jih dopušča formalni izobraževalni okvir in razmišlja o lastni in otrokovi poziciji v šolski instituciji. Likovni pouk se namreč še vedno giblje med formalnostjo, ki jo zahteva šolski kurikul in splošno težnjo po spodbujanju otrokovega ustvarjalnega mišljenja. Rezultati likovnega predmeta so nazadnje enako merljivi kot rezultati ostalih predmetov, obnašanje učencev pa je v močnem odnosu do pričakovanih rezultatov. John Dewey je v svojem delu Šola in družba že leta 1889 zapisal: Verjamem, da idealna šola vsebuje spravo individualističnih in institucionalnih idealov. O nihanju med »človeškim faktorjem« in formalnim ustrojem izobraževalne institucije razmišlja tudi umetnik Boris Oblišar. Le da on ne išče ideala, temveč si zastavlja vprašanja, kako znotraj zamejenega sistema pravil, norm in ocenjevalnih lestvic razumeti svobodo učitelja in učenca. Uvid v to, kar se pravzaprav dogaja v ozadju, bodisi med odmori bodisi na skrivaj med samo učno uro, ta druga plat šolske zgodbe, je postala osnova za več let trajajoč projekt Nultaura. Skozi opazovanje, obdelavo in zbiranje najrazličnejšega materiala (risbe, zavrženi likovni predmeti, pripomočki za ustvarjanje …), Oblišar raziskuje, kako se otroci, ki preživijo velik del svojega življenja v šoli, odzivajo na dogajanje svojega mikro in makro okolja. In kako se nanj odziva on sam. V Nultiuri izpostavlja refleksijo učiteljskega poklica, ki vsebuje individualno zvedavost ter ustvarjalno željo. S pedagoškim na eni in umetniškim pogledom na drugi strani evidentira predvsem neformalno dinamiko šolske institucije. Prvič je Oblišar projekt Nultaura predstavil v Likovnem salonu leta 2003, drugič v galeriji DSLU leta 2004, v različnih oblikah sta nato sledili še predstavitvi v Kopru leta 2006 in Velenju leta 2008.[1] Nulta ura je postala zaščitni znak individualne dekonstrukcije sistema (…), za nekonvencionalno delovanje uporabnikov tega sistema, znak za prostor svobode in dialoga v bolj ali manj rigidnem institucionalnem stroju.[2]
V tokratni prostorski postavitvi umetnik prevprašuje predvsem svojo lastno pozicijo v šolskem izobraževalnem procesu. Šolsko okolje je glede na vse zunanje in notranje lastnosti vpletenih zelo nepredvidljivo, spremenljivo. Na drugi strani pa kontrolirano in definirano. Zato se umetnik sprašuje, kakšna je njegova vloga pri izbiranju učnih metod, razpolaganju z znanjem, razporeditvijo odgovornosti in kreiranju resnice. Seže globoko v nastavke svojih lastnih zanimanj, ki sprožijo vprašanje, ali je lik učitelja pretežno izvrševalec ali je lahko kreator zamejenega šolskega sistema. Postavitev tako vsebuje statične elemente – kiparska dela, predelana iz izdelkov likovnega pouka, umetnikove portrete in avtoportrete ter dinamične elemente – pripravljene materiale in kompozicije, s katerimi lahko manipulira obiskovalec. Razstava je simbolični odraz dveh kombinatorik. Formalne pedagoške in umetnikove osebne. Zlaganje, prelaganje, nalaganje »ilegalnega« šolskega materiala z umetnikovo interpretacijo deluje kot ogledalo, v katerem se človeški faktor na umetniškem polju spopade z institucionalnim idealom.
Maja Antončič
[1]»BESEDAPRESEDA«, Nultaura, večmedijska prostorska postavitev, MC Velenje, 2008, »NULTAURA«, foto/video postavitev s predavanjem, PINA, Koper, 2006, interne postavitve in akcije OŠ Šalek Velenje v okviru projekta Nultaura, 2003-2015
[2]Nevenka Šivavec, O privlačnosti lokalnega (predavanje), Svet umetnosti, SCCA – Ljubljana, 2003 http://www.worldofart.org/0203/predavanje-NS.htm
Boris Oblišar (1964) je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Likovni pouk poučuje že od devetdesetih let dalje, zato zanimanje za šolski diskurz poglablja tudi v svojem ustvarjanju. Za pedagoško likovno delo je prejel več mentorskih nagrad. Pri snovanju del uporablja različne umetniške medije, predvsem gre za prostorske postavitve in performans. S svojimi umetniškimi akcijami kot član DLUC redno sodeluje na festivalu Vstop prost.
