V osrčju umetniške prakse Olje Grubić je performans, ki se v njenem delu pojavlja kot živ dogodek, video dokument ali likovni zapis. Z uprizarjanjem lastnega telesa raziskuje možnosti svobode znotraj patriarhalne in kapitalistično usmerjene družbe. Zanimajo jo širše družbene tematike, kot so vpliv družbenih norm na razumevanje spola in spolne identitete, prisotnost cenzure v sodobnem času in problematika prekarnega dela. V delih se postavlja v angažirano pozicijo ter pogosto uporablja elementa humorja in satire, da bi zarezala v strukturo vsakdanjosti.
V galeriji Račka predstavlja izbor zadnjih del, ki zajema serijo risb in video dokumentacijo performansov. V projektih naslavlja vprašanje identitete, reprezentacije žensk skozi moški pogled in ozko dojemanje vloge ženske v družbi. Objektivizacijo ženskega telesa razgrajuje s pretiravanjem in ponavljanjem gest dominacije. Takšna gesta je tudi pasivna drža, ki se pojavlja v videu Ikebana (2018), v katerem umetnica nastopi kot živo tihožitje. Njeno mednožje simbolno predstavlja vazo in vir življenja za cvetlice. Uporaba naravnih materialov, kot so cvetlice in zelenjava, je stalni element umetniške prakse Olje Grubić. Pojavlja se v risbah, videih ali kot del scenografije. V skupinskem performansu Golo življenje (2020), narejenim za galerijski prostor, šest golih performerk uprizori vsakdanje kuhinjsko opravilo ribanja zelenjave in to gesto vodi do absurda. V skoraj uro trajajoči akciji opazujemo ponavljajoče se ribanje, ki z načinom izvedbe spominja na moško samozadovoljevanje. Ob tem spreminjajo poze, se gibljejo po prostoru, med publiko, s katero vzpostavijo intimen odnos bližine, ki je hkrati polje neudobja in zadrege. Intenzivno telesno izražanje spremlja zvočna podlaga, v kateri nastopajoče prepletajo neposredne refleksije dogajanja v prostoru z osebnimi zgodbami. Na razstavi je predstavljen posnetek performansa.
Želja po družbenem prostoru onkraj normativnosti, kjer razlika ni sredstvo patologizacije, ampak je spodbujana, je vodilo umetničinih številnih risb. V brezpredmetnem prostoru opazujemo mnogotera hibridna telesa, ki, osvobojena pritiskov družbene realnosti, uživajo v goli telesnosti. Ravno boj za osebno svobodo in izbiro življenja po lastni izbiri, ki ne bo predmet neoliberalnega prilaščanja, je v središču del, predstavljenih na razstavi.
Olja Grubić (1990) je diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, smer konceptualizacija prostora. Svoje delo je predstavila na mnogih samostojnih (Manifesto: Public / Private, The Window Gallery, Paris, 2019; Na drugi strani mavrice, Pritličje, Ljubljana, 2018 …) in skupinskih razstavah (Politike odpora – Festival Račka, Galerija Račka, 2019; Look at this vulva: Die Schone, Dunaj, 2019; 4x neobremenjeno, Galerija Equrna, 2019 …). Skupaj z Jernejem Škofom vodi Kabaret Tiffany. Več performansov je izvedla v okviru gledališča Via Negativa.
