Celjski slikar Matej Čepin se prvič samostojno predstavlja v Likovnem salonu in posebej za to priložnost je pripravil novo serijo Para-Noir.
Čepinovo slikarsko prakso zaznamujejo eksistencialne teme in navezovanja na fenomene s področja psihoanalize. Raziskuje predvsem tiste psihološke procese, ki odstopajo od prevladujočih družbenih normativov in ideološke misli, ki nas nagovarja, da je zdravo duševno delovanje pogojeno s stalnim doživljanjem sreče. Njegove slike kažejo na neko drugo realnost. Usmerjajo se na stanja, ki gledalcu sporočajo občutke utesnjenosti, nelagodja, izražajo tesnobo in nezmožnost doseganja objekta želje ter govorijo o osamljenosti sodobnega človeka. V slike prepričljivo prevaja zavedanje o tem, da se posameznik znotraj družbenih okvirov svobodno izraža le deloma, mnogotere plasti lastnega bivanja pa je primoran zatreti. Značilno za Čepinove slike je prikazovanje osebnih čustvenih krajin, v katerih se umetnik skozi metafore in simbole opredeljuje do časa in prostora, v katerem živi. Uporablja arhivske fotografije, večinoma najdene v časopisih, katerim dodaja lastne figuralne elemente in jih umešča v absurdne konstelacije. Figuralni elementi so preslikave figuric, najdenih v priljubljeni otroški slaščici. Večina prizorov se odvija ponoči in slike je možno brati tudi kot sanjske prizore. Kraj dogajanja so pogosto razraščeni vrtovi.
Novo serijo, ki se ponovno odvija v temni noči, bi lahko poimenovali črne slike. Umetnik, ki je bil do nedavnega prepoznaven po svojem izrazito pastoznem stilu, nas preseneča s ploskovitim slogom in izključno črno-belo paleto. Namesto značilnih, v barvno gmoto nasičenih reliefnih struktur, so nove slike mehke in zračne, figure niso abstrahirane, ampak jih slikar skuša čim bolj verodostojno prenesti na platno.
Serija prikazuje raznolike in neobičajne situacije. Vidimo skupino lovcev, ki jim doda figurico zlatega kralja. Popelje nas med skupino mladih deklet v jezeru, dekleta opazuje moška figura in v rokah drži slepič. V družinskem portretu v ozadju ponovno vidimo moško figuro, ki bdi nad vsemi člani družine. Moški z ovnovo glavo opazuje večjo skupino žensk. Avtoportret umetnika v ozadju prav tako spremlja večjo število opazovalcev. Kontinuirano pojavljanje opazovalcev je stalnica Čepinove slikarske prakse. Opazovalci se ločujejo od dogajanja na sliki in so v funkciji dislociranih figur, ki s prezirom, posmehom in obsojanjem opazujejo uprizorjeno realnost. So simbol umetnikovega videnja sodobne družbe. Ali pa so nasprotno – označevalci želje, ki izraža klic in hkrati nemoč pridružitve dogajanju.
Serija Para – Noir kaže na aktualnost portretiranja. Na slikah so družinski, skupinski in posamični portreti, zaključi se z avtoportretom, v katerem umetnik s frontalnim pogledom gledalca vabi v lastni intimni svet.
Kustosinja: Maja Hodošček
Matej Čepin (1977) je samouk. Svoje delo je predstavil na samostojnih (La Notte, Galerija Plevnik Kronkowska, Celje, 2015, Sove niso kar se zde, Miheličeva galerija, Ptuj, 2015, Yellow King / Winter, Kvartirna hiša, Celje, 2015, Prečudoviti vrtovi gospe R, Kibla, Maribor, 2014, Lep dan mar ne, Galerija Alkatraz, Ljubljana, 2013 …) in skupinskih razstavah (Sram te bodi, Center sodobnih umetnosti Celje, 2015, Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Stalna zbirka kot tradicija, Galerija Murska Sobota, 2015, Zbirke v gibanju: Galerija Murska Sobota (izbor del iz zbirke), Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, 2015 …).
