Pomladna preobrazba: miniserija o vampirkini_jevi preobrazbi. Projekt Camile Téllez v sodelovanju z Eszter Katalin
20. 5.—31. 7., Likovni salon

Osrednja tema umetniške prakse Camile Téllez je vprašanje identitete. Zanimata jo performativnost in večplastnost lastne identitete, zaznamovane z migracijsko izkušnjo. Da bi osvetlila proces formiranja subjektivnosti, se v delih nanaša na avtobiografske elemente, osebne spomine in izkušnje, ki jih poustvarja in postavlja v nove kontekste in prostore, v katerih prepleta sedanjost, preteklost, realnost in fikcijo. Pri svojem delu pogosto sodeluje z drugimi umetniki_cami in tako okrog svoje umetniške prakse ustvarja skupnost posameznikov, s katerimi si deli podoben interes.

V Likovnem salonu se predstavlja s projektom Pomladna preobrazba, nastalim v sodelovanju z umetnico Eszter Katalin. Gre za mini serijo, ki zaenkrat obsega osem delov in v kateri umetnica uteleša lik vampirke_ja. Serija preizprašuje fenomen vampirizma iz kvirovske, transseksualne in lezbične perspektive ter ponuja druge reprezentacijske okvire branja figure vampirja_ke onkraj nasilne podobe, značilne za popularno kulturo. Umetnico zanima, kako se lik vampirke_ja prikazuje v zgodovini filma, predvsem kadar naslavlja lezbične vsebine. Pomembno referenco ji predstavlja tudi literarno upodabljanje, še posebej roman Carmilla (1873), ki velja za pionirsko delo, ki prav tako nagovarja lezbično seksualnost in v katerem se prvič pojavi lik vampirke. Skozi serijo Pomladna preobrazba  Camila Téllez razgrajuje prevladujočo reprezentacijo vampirizma in namesto grožnje in strahu izpostavlja skrb, ranljivost, opolnomočenje in soodvisnost.

Povod za nastanek serije je umetničin osebni spomin iz najstniških let, ko je dobila menstruacijo in se je z nošenjem posebne zobne proteze preobrazila v vampirko_ja, proces preobrazbe pa je poimenovala kot ‘monstrumacijo’. Kasneje je spoznala, da je z igro vlog skušala zaobiti nelagodje ob tem, da bi se poistovetila z ženskim spolom, in da je, da bi presegla cisnormativnost in se oddaljila od zahtev okolja, nase prevzela novo identiteto, brezspolni lik vampirja_ke. Serija zajema posamezne epizode, v katerih umetnica skozi spomin telesa rekonstruira poglavja svojega življenja, jih prepleta s fiktivnimi elementi in jih poveže z aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji, ki se nanašajo na produkcijo subjektivnosti. Pri tem uporablja formo intervjuja kot povezovalno nit vseh epizod. Kamera predstavlja umetničin odsev, saj vampirke_ji sebe ne zaznavajo v ogledalu, in hkrati pomembnega drugega. Umetnica Eszter Katalin v vlogi snemalke in izpraševalke zavzema prostor refleksije, prepoznavanja ali razlikovanja, a tudi mejo, intimni prostor drugega. Gre za razkrivanje, odkrivanje in sprejemanje lastne subjektivnosti, ki je stalno v procesu spreminjanja in se izogiba kategorizaciji, a hkrati zaznava mehanizme vpisovanja okolja v telo. Skozi metaforo hranjenja – vampirji_ke preživijo s tujo krvjo – nagovarja odnos in ozavešča, kako druga telesa in glasovi skozi proces ponotranjenja ali razločevanja pomembno vplivajo na identiteto. Serija naslavlja tudi vprašanje reprezentacije drugega, posebej tistih identitet, ki se oddaljujejo od hegemonih družbenih struktur. Izpostavlja vprašanja, povezana z reprezentacijo spola in politiko vidnosti, govori o poželenju, sramu, intimi, nadzoru, prilagoditvi, iskanju pripadnosti in povezanosti. V Likovnem salonu je predstavljena kot večkanalna video prostorska postavitev, sestavljena iz posameznih epizod in dokumentacije procesa nastajanja.

Camila Téllez (Santiago de Chile, 1982) je transdisciplinarna umetnica, ki deluje v Bilbau. V svojih zadnjih umetniških delih skozi performans, avtobiografijo, migracijo, spol, pisanje, glas in podobo raziskuje različne izraze svoje identitete v prostorih, ki jih naseljuje.

Eszter Katalin (Budimpešta, 1991) živi in dela na Dunaju. Njena praksa naslavlja reprezentabilnost političnih bojev s kvirovske in feministične perspektive. Pri tem si prizadeva ponovno razmisliti o njihovem prikazovanju s prepisovanjem, ponovnimi performansi oz. reperformansi ter kontekstualiziranimi citati.

 

Rezidenca in razstava je del sodelovanja Centra sodobnih umetnosti v projektu in občasni razstavi (P)ostati ženska, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje med 8. 3. in 31. 8. 2022.

 

Preberi več

Zaprto

Likovni salon / Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje / torek – petek 11.00 – 18.00 sobota 10.00-13.00 nedelja 14.00-18.00 24. in 31. december 11.00 – 13.00 ponedeljek in prazniki zaprto