Tema potujoče razstave Japonske fundacije, ki nosi naslov Sharaku v interpretaciji sodobnih japonskih umetnikov, je Toshusai Sharaku, eden največjih japonskih ukiyoe umetnikov in ena izmed najbolj fascinantnih figur v zgodovini umetnosti, znan po svojih doprsnih portretih kabuki igralcev. Na japonski umetniški sceni se je nenadoma pojavil leta 1794 in po produktivnih desetih mesecih skrivnostno izginil. Razen grafik, ki jih je ustvaril, je o njem znanega malo, znana nista niti njegovo pravo ime, niti datum rojstva in smrti. Njegovi portreti so bili za čas, v katerem je ustvarjal, tako presenetljivo realistični, da nekateri od njih niso bili zaželeni in jih je javnost cenila samo kratek čas. Leta 1910 je nemški akademik Julius Kurth s publikacijo Sharaku na Zahodu povzročil izjemno povečanje zanimanja zanj, kar je pripeljalo do ponovnega ovrednotenja umetnika tudi na Japonskem. S tem je Sharaku postal trdno uveljavljen umetnik ukiyo-e na Japonskem in v svetu, uganka o njegovi resnični identiteti pa je sprožila številne raziskave in bolj ali manj verjetne teorije. Sharaku, ki je svoj ekspresivni slog v kratkem času močno spremenil, je ustvaril več kot 140 del.
Razstava Sharaku v interpretaciji sodobnih japonskih umetnikov je bila prvič na ogled leta 1996 v Tokiu in je z letom 2007 zaokrožila po svetu. Sestavljajo jo plakati, slike in tridimenzionalna dela japonskih umetnikov, ki so nastala sredi devetdesetih let kot interpretacija del tega mojstra japonskega lesoreza. Razstava je sestavljena iz treh sklopov: »Sharaku reprodukcije«, »Sharaku v grafični umetnosti« in »Hommage Sharaku«, kjer med drugimi sodelujejo Takashi Murakami, Naofumi Maruyama, Yasumasa Morimura, Miran Fukuda.
Sharaku je bil prava uganka in zdi se, da tančica skrivnosti prikriva vse podrobnosti iz njegove osebne zgodovine in ozadja njegovih del. Serijo portretov igralcev z njihovim trdim, povsem individualnim izrazom obdaja občutek univerzalnosti in številni v svetu so ta dela videli vsaj enkrat. Pričujoča razstava eksperimentira s posameznimi reinterpretacijami Sharakuja v izvedbi osemindvajsetih japonskih grafičnih oblikovalcev in enajstih umetnikov, ki se nahajajo na drugi strani skrajnosti Sharakuja – umetnika, ki je deloval v Edu (današnji Tokio) pred okrog dvesto leti.
Vsako od razstavljenih del odraža prožnost koncepta in trdnost izraza. Bogat pristop in osebna interpretacija Sharakujevih del vsakega od sodelujočih umetnikov nista samo potrditev avantgardne kakovosti in privlačnosti tega nenavadnega umetnika, ampak sta tudi jasen prikaz zanimive resonance, ki obstaja med ukiyo-e, grafičnim oblikovanjem in sodobno umetnostjo.
Razstava, ki bo na ogled do 22. 3. 2015, gostuje v Galeriji sodobne umetnosti v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji in Japonsko fundacijo.
Spremljevalni dogodek:
19. 2. 2015 ob 18.00: Demonstracija japonskega lesoreza (ukiyo-e)
Umetniki japonskega lesoreza (ukiyo-e) bodo v Galeriji sodobne umetnosti prikazali to tradicionalno japonsko umetnost. Ukiyoe je vrsta japonskega lesoreza, ki je svoj razcvet doživela v obdobju Edo (1603–1867), ko je bila Japonska zaprta za vplive zunanjega sveta. Beseda ukiyoe v dobesednem prevodu pomeni “lebdeči svet”, vendar je pomensko bližje prevodu “svet v tem trenutku v času”, saj umetniška dela predstavljajo podobe, ujete v nekem trenutku.
Vstop na dogodek je prost.
