Ob razstavi Upor telesa gostimo 31. festival Mesto žensk s filmsko projekcijo Dekleta ne jočejo!
Prisrčno vabljene_i na vodstvo po razstavi Upor telesa v soboto, 18. oktobra, ob 16.30 v Likovni salon. Ob 18. uri bo sledila projekcija filma v kinu Mali Union.
Vstop prost.
Sobota, 18. oktober, ob 18. uri, Kino Mali Union
DEKLETA NE JOČEJO (GIRLS DON’T CRY), film in pogovor
Režija: Sigrid Klausmann
Sorežija: Lina Luzyte
Igrajo: Nina Aklapi, Sheelan Alomar, Paige Jordan, Sinai Oh, Selenna Pérez, Nancy Julias Sureli
Kaj pomeni biti dekle v današnjem svetu? Kako dekleta najdejo svojo pot v družbi polni omejitev? Dokumentarni film Girls Don’t Cry spremlja šest deklet iz šestih držav, od katerih vsaka hrepeni po svobodnem življenju, ki ga sama oblikuje – hrepenijo po ljubezni, življenju brez paternalizma, brez tega, da bi drugi imeli moč nad njihovimi telesi, in si želijo enakih pravic.
Spoznamo Nancy, Sheelan, Selenno, Nino, Paige in Sinai, ki se spopadajo z izzivi pubertete, sprejemajo samozavestne odločitve v težkih situacijah in se pogumno upirajo brutalnim tradicijam, kot so obrezovanje, družbene omejitve in pritiski, lepotna merila ter predsodki. Ostajajo mlade in kul, tudi ko se soočajo s travmami in izgubami.
Po projekciji sledi pogovor s Petro Meterc, moderirala ga bo Ana Lorger.
*
Sigrid Klausmann se je rodila v Furtwangenu v Schwarzwaldu in odraščala kot tretja od sedmih otrok. Pravi, da je bilo njeno otroštvo temelj za njene dejavnosti v odrasli dobi in njeno veliko zanimanje za umetnost in otroke. Sprva je delala kot učiteljica športne vzgoje, bila je plesalka in učiteljica sodobnega plesa ter koreografirala in uprizorila več celovečernih predstav z mladimi. Prejela je kulturno nagrado mesta Ludwigsburg, od leta 2003 ustvarja kot avtorica dokumentarnih filmov in je skupaj s svojim možem Walterjem Sittlerjem ustanovila Schneegans Productions. Večina njenih filmov obravnava teme, povezane z odraščanjem.Od leta 2011 Sigrid Klausmann deluje kot glavna režiserka serije kratkih filmov 199 LITTLE S*HEROES. Dokumentarni film NOT WITHOUT US!, ki je del tega projekta, je prejel več nagrad, prav tako kot več omenjenib kratkih filmov. Najbolj oseben izmed njenih filmov je dokumentarni film o življenju njene matere, naslovljen LEONIE AND THE WAY UP. Sigrid Klausmann bo svojo kariero filmske ustvarjalke zaključila s filmom GIRLS DON’T CRY. Njena velika želja je, da bi s tem najnovejšim delom opolnomočila dekleta – film je navdihnilo rojstvo njene prve vnukinje, kateri ga je tudi posvetila.
Lina Lužytė se je rodila v Vilni v Litvi leta 1985. Leta 2011 je magistrirala iz filmske režije na Litovski akademiji za glasbo in gledališče. Od takrat je posnela dva celovečerna filma – Together For Ever (Karlovy Vary, 2016), The Castle (Galway Film Fleadh, 2020) – in dva dokumentarca. Teme, s katerimi se pri svojem delu Lina ukvarja, pogosto obravnavajo ljudi, ki se spopadajo z neznosnimi ali celo grotesknimi okoliščinami. Neroden humor je značilen za Linino delo. Njen najnovejši dokumentarec je bil posnet v Morii, največjem begunskem taborišču v Evropi, na grškem otoku Lezbos. Trenutno Lina dela na celovečernem filmu – dramediji z naslovom Kopek, ki je kritika kapitalizma, prikazana skozi zgodbo o ukradenem ogledalu BMW-ja.
Petra Meterc je kritičarka in prevajalka. Vrsto let je bila na Radiu Študent aktivna v redakciji za kulturo in humanistične vede. Danes prevaja iz poljščine in angleščine, leposlovne prevode objavlja revijalno in knjižno. Piše literarne, predvsem pa filmske kritike, redno objavlja v reviji Ekran in kot novinarka sodeluje s kulturno redakcijo programa ARS. Je podpredsednica Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in prejemnica priznanja revije Ekran za mlado filmsko kritičarko (2020).
Ana Lorger, magistra dramaturgije in komparativistike, je samozaposlena v kulturi kot kritičarka in književnica. Kot urednica vsebin je zaposlena pri društvu Mesto žensk, na programu Ars (RTV Slovenija) dela kot honorarna sodelavka. Kot del dueta shape(s)witch stvarja glasbo, tehnicira, piše kratke zgodbe in se na različne načine udejstvuje v gledališču.
* 31. festival Mesto žensk se letos osredotoča na več kot 30 letno zgodovino društva in festivala, hkrati pa premišljuje o strategijah zgodovinjenja, usmerjenega v prihodnost. Program festivala!
