Srce. Mišica, ki poganja vse, tudi brezsrčne.
Črpalka, ki se muči z navlako vsakdanjosti.
Hipertrofira, popušča, fibrilira.
Metafora.
Vroča kot ogenj ali hladna kot led.
Simbol, ki prenese vse, tudi življenje v kletki.
Organ, ki rešuje življenja.
Hrana za pse.
Mišica, ki se razteza in krči in samovoljno ugasne, ko ima dovolj.
Performans stalno spreminja svojo strukturo in se razteza ali krči glede na kontekst in prostor, v katerega vstopa. Bili smo že del njegove 72-urne ekspanzije, ter enournega ekstrakta, v katerega se bo tudi tokrat skrčil oziroma raztegnil po galerijskih prostorih. Obiskovalci bodo po štirih scenskih ekstraktih potovali skupaj s performerko Kristino Aleksovo, ki v teritorij performansa vstopa z izkušnjo profesionalne balerine.
“Kaj pa moje srce, katero vlogo igra?”
se sprašuje avtor refleksije performansa Matic Ferlan.
————————————————————————————————
Ustvarjalke in ustvarjalci
Umetniško vodstvo: Bojan Jablanovec
Izvršna produkcija in mediatizacija: Sara Horžen
Kostum in rekviziti: Olja Grubić
Oblikovanje luči: sonda7
Zvok: Tomaž Grom
Izbor glasbe: Kristina Aleksova
Svetovanje: Alja Bulič
Produkcija: Via Negativa
Producentka: Špela Trošt
Programska podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
