Šola Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana) ob 30. obletnici delovanja letos prvič podeljuje nagrado za kuratorske prakse. Nagrada prepoznava izjemne dosežke na področju kuratorskih praks sodobnih vizualnih umetnosti in je namenjena kuratorkam_, ki delujejo v slovenskem kulturnem prostoru, ter slovenskim kuratorkam_, ki delujejo v tujini.
Podeljujemo jo v partnerstvu z Moderno galerijo (MG+MSUM) in Cukrarno/MGML, v obdobju 2026/27 pa se kot gostujoča partnerska organizacija pridružuje Pokrajinski muzej Celje/Center sodobnih umetnosti Celje.
O nagradah je med 13 prijavami odločala štiričlanska žirija, ki jo sestavljajo Mara Anjoli Vujić, Ivana Bago, Lea Vene in Vladimir Vidmar.
Velika nagrada za kuratorske prakse 2026: Tjaša Pogačar
Foto: Aleksandra Vajd
Tjaša Pogačar je neodvisna kuratorka sodobne umetnosti, ki deluje med Ljubljano in Prago. V svojem delu raziskuje, kako se umetniške in kuratorske prakse odzivajo na tehnološke in podnebne spremembe. Kurirala je 34. grafični bienale Ljubljana, Mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru ter razstave v Kunsthalle Bratislava, Kunstraum Niederösterreich, SUMO v Pragi, Cukrarni, Galeriji Škuc, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Švicariji (MGLC) in drugod. Je soustanoviteljica in glavna urednica revije Šum. Na Oddelku za umetnostno zgodovino in teorijo Akademije za likovno umetnost v Pragi pripravlja doktorsko disertacijo o razstavi kot praksi (so)ustvarjanja alternativnih svetov.
Utemeljitev žirije:
Tjaša Pogačar v svoji kuratorski praksi obravnava probleme naprednih računalniških tehnologij in vse bolj izrazite učinke podnebnih sprememb. Eksperimentira s spekulativnimi pristopi k umetnosti in teoriji ter raziskuje potencial fikcije za ustvarjanje alternativnih svetov znotraj umetniških sistemov. V projektih se naslanja na spekulativno fikcijo, t. i. igro vlog (LARP) in kritično oblikovanje, razstavo pa razvija kot skupnostno, več-kot-človeško prakso grajenja svetov. Njena kuratorska praksa je neločljivo povezana z uredniškim in teoretičnim delom pri reviji za umetnost in teorijo-fikcijo (theory-fiction) ŠUM, pomembnem segmentu hibridnih platform, ki jih Pogačar s svojim soustvarjanjem vzdržuje in naseljuje. Z delovanjem podpira vznikajoče umetniške prakse Srednje in Vzhodne Evrope ter se z njimi povezuje, s čimer pomembno krepi in razvija tudi lokalni institucionalni okvir. Projekti, kot so ISKRA DELTA (34. grafični bienale Ljubljana), Plaza Protocol in ARIA (Algo-ritemski ideacijski zbor), najbolje predstavljajo njen kuratorski pristop, s katerim razstavo preoblikuje v mrežo odnosov, ki neprestano izzivajo meje kuratorskega delovanja. S kolektivno in hkrati avtorsko zaznamovano prakso, zastavljeno kot ambivalenten in začasen samoupravljalni sistem, se odziva na nestabilnost, kompleksnost in protislovja našega sveta ter predlaga alternativne ureditve odnosov v umetniškem sistemu in širšem družbenem telesu.
Mala nagrada za kuratorske prakse 2026: Marko Vivoda
Foto: Nils Koening
Marko Vivoda je kurator, producent ter intermedijski in svetlobni umetnik. Je soustanovitelj neformalnega umetniškega kolektiva Stran 22 in festivala IZZA ter soustanovitelj festivala IZIS, ki ga je kuriral enajst edicij. S tem je pomembno sooblikoval prizorišče sodobne in intermedijske umetnosti v Istri. Kuriral je festival Svetlobna gverila, sokuriral razstavo mreže RUK Za humano tehnologijo (Cankarjev dom, 2023) in kuriral projekt Spaceship from Hope na festivalu Ars Electronica (2024). Je kreativni vodja laboratorija HEKA pri društvu PiNA. Sodeluje s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, kuratorsko in producentsko delo pa trenutno usmerja v nove generacije ustvarjalcev.
Utemeljitev žirije:
Kuratorsko prakso Marka Vivode zaznamuje vztrajno prizadevanje za ustvarjanje novih prostorov in razvoj infrastrukture za sodobno umetnost izven uveljavljenih institucionalnih središč. Kot soustanovitelj in dolgoletni kurator festivala IZIS je od leta 2013 pomagal vzpostaviti intermedijsko umetniško sceno na Obali, pri čemer je prostore, kot sta skladišče Libertas in utrdba Bastion v Kopru, preoblikoval v prizorišče umetniškega ustvarjanja, predstavitve in izmenjave. S tem je sodobni umetnosti odprl prostor zunaj Ljubljane in prispeval k njeni decentralizaciji. Njegov kuratorski pristop temelji na izkušnjah, ki jih je pridobil kot intermedijski umetnik in scenograf. Razstavo razume kot odprt proces, v katerem je prostor živ medij kuratorske prakse, pozornost pa je usmerjena v obiskovalkino_ izkušnjo. Enako pomembna je Vivodova zavezanost k zmanjšanju okoljskega vpliva priprave razstav, kar uresničuje s ponovno uporabo materialov in rabo že obstoječih sredstev ter prevpraševanjem kulture nenehne produkcije. Vivodova hibridna praksa temelji na tradiciji kuriranja intermedijske umetnosti, še bolj pa na grajenju skupnosti, kar izhaja iz njegove vpetosti v lokalno umetniško sceno in bogatih izmenjav z njo.
Podelitev
Nagradi bosta podeljeni v petek, 11. decembra 2026, zvečer v Cukrarni. Dopoldan bosta v Moderni galeriji potekali predavanji dveh predavateljic_, ki ju izbereta nagrajenki_. Imeni predavateljic_ bomo objavili v kratkem.
Organizacija: Šola Svet umetnosti / Zavod SCCA-Ljubljana
Partnerji: Moderna galerija (MG+MSUM), Cukrarna/MGML, Pokrajinski muzej Celje/Center sodobnih umetnosti Celje
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
