Prijazno vabljeni na predstavo Praznik dela v soboto, 2. decembra, ob 19.30 v veliko dvorano Celjskega doma.
Zakaj delaš?
1. Ne morem, ne da bi delal. Zame je to zaveza, ki je ne narekuje racionalnost, ampak instinkt in notranja potreba.
2. Delam, da bi preživel.
3. Da bi našla lepoto.
4. Delam, ker moram vzdrževati ta sistem, da bi lahko preživel v družbi, v kateri živim. Sicer bi me imeli za norca, bedaka, me strpali v norišnico za vse življenje na stroške so-državljanov, so-bratov, ki plačujejo veliko davkov, da bi me vzdrževali v psihiatrični bolnišnici.
5. Ker moram živeti.
6. Ne delam, sem slikar.
7. Ker sem v sistemu, iz katerega ne morem.
8. Ker mi je všeč, kar delam.
9. Mislim, da je bistvo dela, da prispevamo k družbi.
__
Zasnova in vodstvo: Teja Reba in Špela Trošt
Soavtorji: Loup Abramovici, Mateja Bučar, Matjaž Farič, Tomaž Grom, Katja Legin, Lana Zdravković
Nastopajo: Loup Abramovici, Mary Anne Blanche, Vesna Godler, Tomaž Grom, Katja Legin, Liana Kalčina, Marjeta Kamnikar, Marija Pantić, Špela Trošt, Lana Zdravković in gostje.
Oblikovanje svetlobe in prostora: Špela Škulj
Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Naslovna fotografija: Marcandrea
Produkcija: Teja Reba
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partnerji: Zavod Bunker, Ljubljana, Zavod En-Knap, DUM – Društvo umetnikov, MG+MSUM, Associazione Culturale YANVII
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
2023
__
Vstopnice:
8 eur, 5 eur (mladi in upokojenci_ke)
TIC center, Center sodobnih umetnosti, na lokaciji pred predstavo
Več o projektu:
Teja Reba, Špela Trošt: Praznik dela – Zavod Sploh
Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so bila zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarja na težave z delom, v institucije, ki izobražuje prihajajočo delovno silo, in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) so umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in gledališkem formatu.
