Drava Art Biennale 2025
Ekofeminizem
Ivana Biočina, Stela Brkanić, Lučka Centa, Tanja Dabo, Gail Hocking, Iva Korbar, Mirna Kutleša, Pei-Han Lin, Ivica Malčić, Ivan Midžić, Lea Mioković, Keiko Miyazaki, Ivana Papić, Kristina Pongrac, Ana Ratković Sobota, Ivana Tkalčić, Ana Vivoda, Leo Vukelić
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon, 27. 2. – 3. 5. 2026
“Ko danes stojimo na robu uničenja naravnega sveta, ki nas ohranja pri življenju, zberimo pogum ne le za prehod na trajnostne tehnologije, temveč tudi za spremembo načina, kako dojemamo ta svet in sami sebe.” (Susan Griffin)
Mestni muzej Koprivnica je v želji po povezovanju umetnic in umetnikov, galerij, muzejev in drugih ustanov v mestih ob reki Dravi ter na širšem panonskem območju razvil idejo razstave, ki predstavlja umetniško produkcijo najmlajše generacije. Od leta 2003 do leta 2007 je organiziral skupinsko razstavo Drava Art Annale Koprivnica (DAAK), na kateri so sodelovali umetniki in umetnice iz srednjeevropskega prostora, ki v svoji umetniški praksi obravnavajo problematiko trajnostnega razvoja in poskuse privatizacije vode. V tem duhu je nastal Drava Art Biennale – skupinska razstava z aktualnimi deli umetnic in umetnikov, ki se ekološke tematike lotevajo skozi različne medije in z različnih zornih kotov.
Letošnji DAB prepoznava koncept in pomen ekofeminizma kot bistvenega za razumevanje in razmišljanje o vprašanjih, povezanih z vodo, in zato kot neposredno “nadgradnjo” prejšnjih izdaj. Razstava predstavlja dela osemnajstih umetnic in umetnikov z različnimi pristopi, pogledi in interpretacijami.
“Nov izraz ekofeminizem je leta 1974 prvič uporabila francoska teoretičarka Franꞔoise d’Eaubonne, ko je želela predstaviti potencial žensk za spodbujanje ekološke revolucije, ki bo zagotovila preživetje človeštva na planetu. Takšna ekološka revolucija bi vzpostavila nove odnose med spoloma, med moškimi in ženskami, pa tudi nove odnose med človeštvom in Zemljo.”[1] Temelji ekofeminizma nasprotujejo hierarhičnim binarnim delitvam (kultura – narava, moško – žensko, civilizirano – primitivno, človeško – živalsko), ki so bile pogosto uporabljene kot izgovor za prevlado in nasilje ene skupine nad drugo, in so zgrajeni z vztrajanjem pri enovitosti živega in neživega sveta.
Ekofeminizem skuša združiti aktivistično delovanje, politično udejstvovanje, znanstveno in teoretično raziskovanje ter najde svoj pomen in namen le, če se nahaja vmes – na mestu medsebojnega prepletanja in srečevanja. V sodobnem svetu primanjkuje praktičnega in utelešenega razumevanja neločljive povezanosti med ljudmi in vsemi drugimi oblikami (življenja) na Zemlji. Izkoriščanje narave, vključno z vodnimi viri, je tema ekofeministične umetniške prakse že od njenih začetkov (60. leta 20. stoletja). Ekofeminizem tako odpira prostor za reinterpretacijo umetniških praks, še posebej tistih, ki se ukvarjajo z naravo, s telesom, z okoljem, duhovnostjo in odnosom do Zemlje.
Drava Art Biennale nas želi opozoriti na nujno potrebo po vrnitvi k jedru in bistvu – z manj hierarhije, več sodelovanja, skupne odgovornosti in medsebojne povezanosti. Nekateri ključni motivi in strategije ekofeminizma vključujejo performativnost, pri kateri se pogosto uporablja del človeškega telesa kot pokrajina; organski materiali, kot so zemlja, voda ali tekstil; arhiviranje ženskega znanja skozi povezavo tradicionalno ženskih praks (npr. ročnih del) z odporom proti sodobnemu tehnokratskemu pogledu na naravo; ritualnost, duhovnost in postopkovnost skozi raziskovanje mitov, arhetipov, cikličnega časa v nasprotju z linearnimi pripovedmi o nenehni rasti, napredku in neprestanem izkoriščanju. To so le nekatera od predstavljenih tematik, ki odpirajo prostor za razmislek o potrebnih spremembah na področju ohranjanja voda in celotnega ekosistema – gre za pogled, katerega bistvo je spoštovanje in enakost vseh oblik življenja, sobivanje in vzajemnost med naravo in človekom.
Razstava DAB ’25 je bila premierno na ogled v Galeriji Koprivnica, v letu 2026 pa se seli v partnerski instituciji: Center sodobnih umetnosti Celje in Galerijo umjetnina grada Slavonskog broda.
Besedilo: Helena Kušenić
Izbor del: Maja Hodošček, Helena Kušenić, Ana Kovačić, Valentina Radoš, Romana Tekić
Vizualna podoba: Luna Šaban in Tea Pokas (Sveučilište Sjever), Neža Penca
Partnerji projekta: Atelieri Koprivnica, Galerija umjetnina grada Slavonskog broda, Muzej Grada Koprivnica, Muzej likovnih umjetnosti Osijek, Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Podpora: Mestna občina Celje, Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške
[1] MERCHANT, Carolyn: Ekofeminizem in teorija feminizma // Ecofeminism: between female and green studies (Ekofeminizem: med ženskimi in zelenimi študijami) (uredila Goran Đurđević in Suzana Marjanić). Zagreb: Durieux, 2020., 9.
[2] ŠARIĆ, Jasmina: LIN, PEI HAN / No One is an Island. Razstava: Salon Galić, Split, 29.4.– 15.5. 2025. (Na voljo na: https://hulu-split.hr/izlozbe/lin-pei-han-no-one-is-an-island/).
