Likovni salon, 5. 6. – 6. 9. 2026
Lana Požlep, interdisciplinarna umetnica mlajše generacije, izhaja iz področja fotografije, vendar svoje prakse ne omejuje na en sam medij. Ustvarja prostorske postavitve in instalacije, v katerih prepleta najrazličnejše medije in materiale; v zadnjih projektih se posveča tudi zvoku in snovanju zvočnih skulptur. Skozi umetniško prakso raziskuje strukturo mesta, še posebej z vidika procesa gradnje in obnove, ki ga razume kot izraz aktualnih ekonomskih in političnih odločitev. Predano se posveča vprašanju mestne identitete in temu, komu je mestno središče dejansko namenjeno. V svojih dolgoročnih projektih se osredotoča na to, katere družbene prakse in sloji so dovoljeni v obnovljeni podobi mesta in katere se poskuša prezreti ali pregnati na obrobje. Zanima jo tudi skrb za ekosistem, oziroma kakšno vrednost se pripisuje njegovi izgubi ter kako k temu prispevata napačna raba površine in kmetijstvo.
Dalj časa je opazovala tudi tako imenovane ne-kraje, kot antropolog Marc Augé opredeljuje prostore brez trajne identitete, z odsotnimi socialnimi vezmi. Izbrala si je gradbišče v središču mesta in ga obiskovala leto dni, skozi rabo fotografije spoznavala, kako nastaja urbana struktura, ter se predvsem zbližala z delavci, pomembnimi in pogosto nevidnimi gradniki mestnih središč, s katerimi je navezala stik. Prvotno anonimen prostor gradbišča je zanjo postal intimen prostor srečevanja in ustvarjanja. V projektu Armatura (2022) je izkušnjo gradbišča prevedla v spoj dozdevno nezdružljivih materialov – fotografije, kot prispodobe bližine, in betona, kot hladnega in brezosebnega materiala. Ustvarila je objekte, nekakšne betonske vizualne zapise, s katerimi je raziskovala tudi, kako lahko medij fotografije prestopi okvire dvodimenzionalnosti.
V Likovnem salonu se prvič samostojno predstavlja z najnovejšim projektom, eksperimentalno opero z naslovom Opera za 14 metuljev (2025–2026), s katero problematizira izginotje štirih vrst metuljev iz Ljubljanjskega barja, posredno pa obravnava tudi vpliv gentrifikacije, povezane z razmahom turizma, na prebivalke in prebivalce mesta. Tokrat pozornost usmerja v birokratske postopke, s čimer razkriva, kako živalske vrste niso prepoznane kot sestavni del institucionalnega prostora. Umetnica je posegla v javni prostor in na uradno upravno enoto vztrajno pošiljala obrazce za odjavo začasnega prebivališča, kjer je pod osebe navajala posamična imena vrst izginulih metuljev. S to gesto je ustvarila zagato, saj ti subjekti v uradnih registrih ne obstajajo. Formularje je uporabila kot osnovo za glasbeni zapis opere, v scenarij pa je vpletla anonimna osebna pričevanja in pogovore, ki jih je našla na spletu, o vplivu spreminjanja namembnosti bivalnih predelov na lokalno prebivalstvo. Projekt predstavlja kot prostorsko instalacijo; galerijski prostor je spremenila v nekakšno skladišče upravne enote, da bi še bolj poudarila vpliv birokracije na vsakdanje življenje. Pisarniško pohištvo naseljuje prizorišče, iz njega pa se razlega zvočno delo, Opera za 14 metuljev. Umetnica s preobrazbo razstavišča vabi gledalko_ca v čutno izkušnjo in k razmisleku o tihem izginjanju življenjskih oblik, ki soustvarjajo naš skupni prostor.
Lana Požlep (2000) zaključuje podiplomski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na UMPRUM – Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za skupinski projekt Ponjava 4. Samostojno se je predstavila v Galeriji P74 in galeriji DobraVaga v Ljubljani ter na Festivalu fotografije v Mariboru in v Budapest Gallery v Budimpešti, kjer je bila tudi na rezidenčnem bivanju. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, kot so Premiera – 5. trienale mladih umetnic in umetnikov (Galerija sodobne umetnosti Celje, 2022), Drugačni svetovi (Galerija Photon, Ljubljana, 2022), Prostor s potencialom premika (Moderna galerija Ljubljana, 2024) in druge. Delovala je kot članica ljubljanskega kolektiva Kela, bila pa tudi je pripravnica v Studiu Selma Selman v Berlinu in v Tick Tack Gallery v Antwerpnu.
Besedilo: Lana Požlep
Glasbena podlaga: Lana Požlep
Mastering zvoka: Jan Bajc Funa
Upesnitev besedila in partitura: Kristina Pervanje Vrčon
Zbor: Mešani pevski zbor Akademije za Glasbo Ljubljana pod mentorstvom Alenke Podpečan
Solisti: Eva Kokot, Jan Jerman, Gorazd Ambrožič, Brina Vukovič
Zahvale: Barbara Jernejčič Fürst, Matic Pandel, Luka Šturm, Peter Rauch, Matej Stupica
Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Kustosinja razstave: Maja Hodošček
Besedilo: Maja Hodošček
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje
