Center sodobnih umetnosti Celje CSU

Prijazno vabljeni na odprtje 6. izdaje festivala erotične ilustracije in skupinske razstave VELVET: Zapeljevanje. Bližina in ritual v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri v Galerijo Račka!

VELVET 6 – Zapeljevanje. Bližina in ritual

Galerija Račka, 29. 10.–13. 12. 2026

Gaja Aksinja Abramović, Teja Arzenšek, Ana Baraga, Andrea Bojkovska, Maša Bornšek, Nina Bric, Lea Culetto, Sofiya Delay, Natan Esku, Katja Felle, Peter Ferlan, Maja Lesjak Gavriloska, Hana Nekrep, Nina Kavzar, Anja Krajnc, Andreja Kranjec, Vesna Lenić Kreže, Nea Likar, Eva Mlinar, Tinka Mesec Tomazin, Maja Poljanc, Nela Poberžnik, Karin Rošker, Maruša Štibelj, Jože Šubic, Žana Šuran, Mira Uršič, Tina Volarič, Adriana Vučković, Sara Žičkar

Rituale zapeljevanja lahko opišemo kot previdne poskuse približevanja osebi, medtem, ko puščamo dovolj prostora za dvoumnost in se nežno varujemo z možnostjo zanikanja naših resničnih namenov. Dvorjenje, osvajanje, flirtanje so sopomenke, ki vseeno nosijo vsaka svoje konotacije. Začetni poskusi vzpostavljanja novega odnosa so skozi zgodovino doživeli neštete preobrazbe in smernice: od ekstravagantnih plesov do kratkega digitalnega sporočila, od točno določenih spolnih vlog do njihovih preobratov. Zapeljevanje je lahko praktično, prestrašeno, igrivo, nonšalantno ali grandiozno. Vsak način služi končnemu cilju, navidezno najbolj trivialni družbeni obredi pa se venomer izkažejo za osnovne pokazatelje družbeno-politične klime. V zapeljevanju, izbiri pristopa, preferencah potencialnega partnerja in preferenčni obliki odnosa se razkrivajo ne le osebnostne, temveč predvsem kolektivne lastnosti. Kako smo se približevali in kako se približujemo zdaj? Kaotične zmesi emocij med procesom prvotnih stikov ostajajo enake.

Velvet 6 – Zapeljevanje, Bližina in ritual je avtorje pozval, da o zapeljevanju razmišljajo kot o kompleksnem psihološko-telesnem procesu in s sprejetimi deli pokril širok spekter interpretacij vzpostavitve odnosa. Erotika se pri tematiki zapeljevanja ne more poenostaviti na telesni izraz, saj se večina dogajanja odvije prav v predstopnjah telesnega stika. Izvor erotike lahko najdemo v lastnem telesu in mislih, v odnosu do samih sebe, ki po vstopanju v miselni prostor želje oblikujemo okoliščine za korak bližje našim fantazijam. Večina erotičnega procesa je tokrat torej miselna, prevprašujoča in upajoča na najboljše. Nad možnostjo pristopa bdi družbeno, zgodovinsko in individualno breme tega, kaj bomo izrazili ko izkažemo svoje namere in kako bodo sprejete. V razstavljenih delih nihamo med samoljubeznijo in introspekcijo ter odprto zunanjo ekspresijo. V obeh primerih je razvidno razmišljanje o podtonih nesigurnosti, zbiranja poguma vstopa v neznano, prisoten je pradavni, skoraj mitološki občutek sramu pred razkritjem. V celostni rdeči niti razstave se izkaže, da pogosto vseeno nadvlada težko obvladljiva potreba po sledenju svojim željam in možnosti ekstatičnega združenja z nekom novim, ki bi izpolnil oblikovana pričakovanja. Temu pritičejo predvsem ilustracije, ki so inkorporirale živalske, naravne in biblične motive in neposredno naslovile vzporednice s primarnimi vzorci in rituali pristopanja, dvorjenja in strasti. V njih lahko slutimo tudi idealizacijo neobremenjenosti živalskega, ki izbriše previdnost in preračunljivost.

Pomemben vidik letošnje izdaje je močna prisotnost družbeno kritičnega koncipiranja. Pred vstopom v novo bližino so avtorji zapeljevanje prikazali kot proces več nivojskega tveganja. Naša ranljivost in posledična ogroženost, družbeno definirane pomankljivosti, stereotipi in sodbe, se ostro izrišejo tik preden smo se pripravljeni spustiti v nov odnos. Kaj nas bo naredilo zaželjene in kaj bo na nas obsojano? Strah ne izvira iz individualnih preferenc potencialnega partnerja, temveč iz kolektivno vzpostavljenih standardov o privlačnosti telesa, spola in njegovih zgodovinsko predpisanih zakonitosti in dinamik moči znotraj vzpostavljenih vzorcev. Na enem delu spektra strani opazujemo uspešna, romantična in predana zlitja oseb, telesna in čustvena razgaljanja, kjer je odnos do sebe in drugega idealiziran, ljubeč. Druge ilustracije polne nevarnosti, dvoma, performansa in nostalgije razkrivajo stopnje izkušenj, ki jih premagamo pred končnim ciljem harmoničnega sobivanja in spolnega stika. Avtorji k tem ilustracijam pristopajo skozi vizualno temnejše, pogosto mistične interpretacije psihološko kanibalističnih podtonov predaje samega sebe, opozarjajo na močno prisotne vzorce patriarhije pri dojemanju lepote in pravice do inciacije. Dvoje možnosti ni medsebojno izključujočih, saj gre za izmenjajoča se procesa, ki se se medsebojno napajata s previdnostjo in spodbujanju k prevzemu tveganja.

Izkaže se, da medčloveški odnosi še vedno ostajajo v upanju na izgradnjo lastne atmosfere, ki bo zmožna premostiti zunanja bremena in pričakovanja. Iskreno sta naslovljena notranji kaos in nepremagljiva nujnost stika z drugim. Edicija uspešno navigira element nežnosti in neobremenjenosti znotraj predeterminirano intenzivno obremenjenih erotičnih in psiholoških procesov, ki vodijo do intime. Primerno vsesplošnim človeškim izkušnjam v likovnih manifestacijah razberemo, da v procesu zapeljevanja kljub nevarnostim, borbam in preprekah še vedno vidimo predvsem opojno lepoto podčrtano z večno obnavljajočim se pogumom.

Sara Nuša Golob Grabner

PROGRAM FESTIVALA