Delo v nastajanju je večletna umetniško-kuratorska raziskava, ki jo od leta 2022 razvijamo vizualni umetnici Vesna Bukovec in Ana Čigon ter kuratorka_ Tia Čiček. Z decentraliziranim razstavnim pristopom naslavljamo pogoje sodobnega dela, delovnega časa in možnosti za oblikovanje alternativ neoliberalizmu in kapitalizmu. Vsaka iteracija gradi na prejšnji in prinaša nov poudarek: razmislek o skupnostih onkraj kapitalizma (Galerija Škuc, Ljubljana, 2022), utopičnem počitku (GT22, Maribor, 2023) in protislovjih delovnega časa (Galerija Meduza, Koper, 2025). Na tokratni razstavi so na ogled risbe in miselni vzorci iz različnih faz umetniške raziskave ter dva videa: prvi je Prekariat sveta … (2022), v katerem sindikalistka Tea Jarc, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica dr. Svetlana Slapšak ter Jadranka Vesel iz inštituta RISE razmišljajo o položaju sodobnih delavk_, skupnosti in prihodnosti, naslov drugega pa je Varljivi delovni čas (2024), v katerem mag. Ajda Pistotnik iz organizacije Policy Lab predstavi poglede na organiziranje dela in družbe, ki jih predlaga gibanje odrast, medtem ko profesorica dr. Lilijana Burcar naslavlja zgodovinske razlike pogojev dela za ženske v socializmu in kapitalizmu ter pomen sistemske emancipacije žensk.
Začetki projekta segajo v leto 2020, ko sva Ana Čigon in Vesna Bukovec kuratorki_ Tii Čiček predlagali pripravo razstave, ki bi iskala odgovor na vprašanje: kako naprej? Z željo po razumevanju aktualnega pristopa do dela in vloge, ki jo ta igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo skupaj zasnovale_ bralni krožek. Posvetile_ smo ga deljenju znanja in literaturi s področja teorije dela, skrbi, postkolonializma in delavskih gibanj z namenom odučenja hierarhije vrednot, ki produkt postavlja nad proces, produktivnost in profit pa nad samo_ delavko_.
Zaradi našega prekarnega vsakdana je izvedba bralnega krožka iz tedna v teden dobivala drugačno obliko. Skupina se je manjšala, urniki so bili prenatrpani, ravni energije pa nizke. S tem smo si nevede potrjevale_, da obstoječe strukture dela ovirajo kakovostno udejstvovanje, namesto da bi ga omogočale. Način dela se je moral prilagoditi telesom, ki so bila preprosto preveč utrujena.
A telo ni le ovira ali simptom, temveč tudi priča in arhiv. Kopičenje utrujenosti, ki je ne more odpraviti kratek oddih med vikendi, bolečina v ramenih po šestem zaporednem sestanku, tista posebna izpraznjenost ob koncu projekta, ki se ji reče izgorelost – kot da bi šlo za nevarno kemično reakcijo in ne za posledico normaliziranih delovnih pogojev – vse to so govoreča telesa, ki poročajo. Kapitalistična logika nas je naučila ta poročila interpretirati kot osebne odpovedi, kot pomanjkanje discipline ali vzdržljivosti. Vendar telo, ki preneha delovati v skladu s produktivnostnimi normami, ne laže, temveč opozarja na neskladje med tem, kar se od nas zahteva, in tem, kar je človeku sploh možno vzdržati. Ignoriranje teh signalov, ki smo ga vse tri izkusile na lastni koži in pogostnost teh signalov tudi na področju kulturnega in skrbstvenega dela, ni stoičnost, temveč privajanje na zatiranje.
Odrast (in delo Silvie Federici pred njo) je feministična teorija, ki je pokazala, kako kapitalizem telesa delavk_ spreminja v stroje produkcije in reprodukcije, izčrpanost pa naturalizira kot osebno odgovornost, ne kot sistemsko posledico. Pozni kapitalizem to logiko preoblači v »skrb zase«, ujeto v paradigmo produktivnosti. Razstavi s kritičnim pogledom na sistemske vzroke tega izkoriščanja – izhajajoč iz Bulšihtov Davida Graeberja, Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe Lilijane Burcar in zbornika Odrast: besednjak za novo dobo – ob bok postavljamo Delavnico o stresu zdravnice in psihoterapevtke Tine Bončina kot izhodišče za kolektivno vračanje v telo. Kot v cirkuški pedagogiki – najprej se naučiš padati, skupaj z drugimi, šele nato se podaš v akrobacije. Padec je tehnika. Morda edina poštena priprava na nemogoče delovne okoliščine.
Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon
Razstava z naslovom Delo v nastajanju. Varljivi delovni čas je bila prvič predstavljena v Galeriji Meduza 2025. Prenos razstave podpira Ministrstvo za kulturo.
___________
Obrazstavni dogodki
21. 11. od 10.00 do 13.00: Delavnica o stresu, Tina Bončina
Na delavnici se bomo dotaknile_ osnov stresa: kako ga prepoznamo, kako delujeta um in telo v medsebojnem razmerju in kako se razvija izgorelost. Ker razumevanje tega, kar se nam dogaja, pogosto že samo po sebi zmanjša njegov pritisk, bomo pozornost posvetile_ tudi osmišljanju situacije, v kateri živimo, in reakcijam nanjo. Izvajale_ bomo praktične vaje, se posvečale_ preventivi in prepoznavanju lastnih vzorcev, se učile_ sproščanja in dihanja ter iskale_ nove vedenjske strategije, ki vodijo k zdravju.
Tina Bončina, strokovnjakinja za stres in izgorelost, je po izobrazbi zdravnica in psihoterapevtka. V svojem delu združuje medicinsko znanje s poznavanjem delovanja psihe – udeleženke_ tako dobijo poglobljen vpogled v svoje stanje z obeh strani. Kot mojstrica in trenerka logosinteze jih vodi k temu, da znova začutijo lastno strast in energijo ter svoje delo opravljajo z zadovoljstvom in, kar je najpomembneje, v zdravju. Je avtorica dveh priročnikov, ki sta izšla pri Mladinski knjigi: Izgorelost in A to je vse, kar je.
___________
Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja videoumetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijske umetnosti pri SCCA-Ljubljana.
Tia Čiček (1992) ima magisterij iz umetnostne zgodovine in vzpostavlja_ alternativne procese in sodelovanja, ki prevprašujejo kuratorstvo. Zaradi zanimanja za sodobno umetnost, tako v širšem kot tudi v lokalnem kontekstu, se je v letu 2018 udeležila_ tečaja Thinking with Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh v sklopu International Summer Academy of Fine Arts Salzburg ter leta 2020 zaključila_ Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Med 2020 in 2025 je bila_ umetniška vodja Galerije Škuc, danes pa deluje v okviru zavoda Maska Ljubljana.
Ana Čigon (1982) ustvarja na področju vizualne umetnosti in filma. Njena družbenokritična dela naslavljajo teme, kot so zgodovinska podreprezentiranost, spominjanje in javni spomeniki, LGBTQIA+ tematike, kritični pristop do neoliberalizma ipd. V dela pogosto vpleta elemente humorja, ironije in satire. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot videastka je prejela nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni in eksperimentalni filmi ter animacije pa so prejeli več nagrad in bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih mednarodnih filmskih festivalov.
Pokrajinski muzej Celje – Center sodobnih umetnosti
Kustosinje_ razstave: Vesna Bukovec, Ana Čiček, Tia Čiček
Besedilo: Vesna Bukovec, Ana Čiček, Tia Čiček
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje
