Center sodobnih umetnosti Celje CSU

Performans Vezenje in sežig je del dvoletnega projekta Razvijanje sočutja. Projekt Razvijanje sočutja predstavlja umetničin način vpisovanja bolečine ob soočanju z boleznijo, umiranjem in smrtjo očeta. V prvem izmed treh performansov lastna čustvena stanja, ki jih je izvezla na bele blazine kot bolečino, žalost in strah, s sežigom simbolično razpusti, v drugem, ko pomiva tla z razkužilom, podoživi sterilnost in bolečo brezosebnost bolnišničnih prostorov, v tretjem pa zapoje žalostinko, ki jo na tla zapiše s semeni.

Komentar umetnice

V delu Vezenje in sežig sem na tri blazine, ki jih je za podlaganje telesa uporabljal moj oče, da si je lajšal bolečine ob hudi bolezni, izvezla napise strah, žalost in bolečina. To sem počela v novembrski noči, ko smo člani DLUC-a izvajali projekt Transformacija sakralnega prostora v prostorih Špitalske kapele v Celju. Nekaj dni kasneje sem ob pomoči in podpori članov DLUCa blazine sežgala na prostem v atriju za Špitalsko kapelo. Fotografije in video obeh performativnih dejanj je posnel Boris Oblišar.